Končno je napočil 4. september, dan, ko sva se napotila na najin dolgo pričakovani dopust - Sicilijo. Zakaj prav Sicilija? Oba naju je mikala njena kultura,
ki je povezana z antično zgodovino in njena raznolika pokrajina. Seveda so naju na nek način navdušile tudi scene iz filma Boter, kjer so prikazane Sicilijanske ulice in neskončne sicilijanske pokrajine.
V besedah Botra: It was an offer we couldn't refuse. :)
Najino deset-dnevno popotovanje se je začelo 4. septembra na letališču Treviso v Italiji. Letalske karte sva rezervirala pri nizkocenovnem letalskem ponudniku - Ryanair. Za povratne karte
sva odštela 160€ po osebi. Treviso je majhno letališče tako, da vam ni treba skrbeti, da se tam ne bi znašli. Najino letalo je vzletelo ob 12.55 uri, let do letališča Palermo pa je trajal
približno eno uro in pol skupaj s prevzemom prtljage na letališču.
 |
| prvi pogled na Sicilijo |
 |
| najino letalo |
Po pristanku sva se sprehodila do Europcar-ja, ki se nahaja direktno na letališču. Tam sva prevzela najin avto. Postopek prevzema je izredno hiter. Po vseh opravljenih dokumentacijah v poslovalnici te napotijo do parkirišča,
kjer ga prevzameš. Cena najema avta za 10 dni znaša 350€. V ceno je vključeno tudi zavarovanje avta, ki nima dnevne omejitve kilometrov. Preden ga odpeljete vam priporočam, da ga NUJNO prej
pregledate. Če opazite kakšno poškodbo na avtu, jo slikajte, da kasneje slučajno ne bi imeli dodatnih stroškov za katere ne bi bili krivi. Najina celotna izkušnja z Europcarjem je bila pozitivna.
V desetih dneh sva s Fiat Pando (idelen avto za vožnjo po Siciliji, ker je majhen) prevozila 1200km brez nezgod. Namreč Sicilijani so znani po tem, da vozijo res slabo. Na cesti sva doživela marsikaj. Od prehitevanja
po desni, vožnje po sredini cestišča, hupanja brez razloga in do tega, da so nekje semaforji res samo za turiste. Sicilijanske ceste so slabe, če jih primerjamo z našimi. Imajo tunele, ki so neosvetljeni
in razpadajoči, luknjaste ceste, zaraščena in neoznačena cestišča. Ceste ob obalnih mestih so še posebej neurejene za razliko od tistih v notranjosti Sicilije, ki so boljše. Cestnina
je plačljiva samo na cestah, ki potekajo mimo obalnih mest. V notranjosti otoka cestnin ni. Če načrtujete potovanje na Sicilijo vam priporočam, da se tja ne odpravite s svojim avtom, ker ga je škoda.
Namreč tam ne vidiš avta brez poškodb. Raje si zagotovite drugo obliko prevoza - vlak ali rent a car.
 |
| prva vožnja s Fiat Pando |
 |
| Sicilijanska avtocesta |
Najina vožnja se je torej začela na letališču Palermo in trajala vse do pristanišča Milazzo, kjer sva imela ob 18.30 zadnji trajekt (za avtomobile) za Eolske otoke. Karte
za trajekt sva rezervirala preko spleta, kjer je v navodilih pisalo, da morava biti tam eno uro pred odhodom trajekta. No to se nama ni izšlo, ker vožnja od Palerma do Milazza traja približno dve uri in pol.
Iz letališča sva se odpeljala šele ob 15.30. Vmes sva naredila še en hiter postanek na bencinski črpalki, saj sva potrebovala vodo za na pot, ker sva bila brez hrane in pijače. Na Siciliji imajo
v večini samopostrežne črpalke, kar pomeni, da redko kje naletiš na bencinsko kjer lahko dejansko kaj kupiš. Pri nas so take črpalke povsod.
Najina vožnja do Milazza se je končala srečno, saj sva za pičlih pet minut ujela trajekt za Eolske otoke. Utrujena, živčna ampak zelo vesela sva se z olajšanjem vkrcala
na trajekt. Vožnja s trajektom na otoke traja približno dve uri. Za vse tiste, ki boste kdaj obiskali omenjene otoke, ne splača se vam tja z avtom, ker so karte za trajekt res drage. Midva sva za povratne karte
za avto odštela 180€. Na otokih res ne potrebujete avta, ker so otoki majhni. Otok Lipari prevoziš v pičlih 20 minutah. Tja potujte brez avta, ker imate tam neomejeno možnosti, da prevzamete skuterja
in si tako zagotovite prevozno sredstvo. Midva sva šla z avtom na otoke, ker sva imela dolgo pot do Milazza in zaradi Mihove poškodbe noge (par dni nazaj se je znebil gipsa) nisva želela tvegati dodatnih obremenitev
zanj.
 |
| Milazzo |
 |
čakanje na trajekt in najina Fiat Panda
|
Na otok Lipari sva prispela šele ob 21.30. Trajekt naredi vmesni postanek še na otoku Vulcano in potem nadaljuje vožnjo do Liparija. Na otoku sva imela nekaj težav z navigacijo, ker
naju je usmerila v strogi center otoka. Tam sva prvič videla kako ozke so ulice in kakšen izziv je, da najdeš pot ven, ker je izredno veliko enosmernih ulic. Po začetni raztresenosti in utrujenosti
naju je garmin končno pripeljal do hotela. Villa Enrica se nahaja par minut stran od centra in ponuja res lep razgled na mesto Lipari. Sobe so lepe in urejene v Sicilijanskem slogu. V bližini hotela se nahaja tudi
bazen s čudovitim razgledom na morje in mesto. Hotel sva rezervirala preko turistične agencije Sonček, saj nisva želela izgubljati časa z iskanjem nastanitve in se nama je ta opcija zdela bolj ugodna.
S samim hotelom in osebjem sva bila zelo zadovoljna, zajtrki so bili res čudoviti, še posebej zaradi lepega razgleda iz terase. Priporočam!
 |
| Lipari |
 |
| jutrajni razgled med zajtrkom |
|
|
|
 |
| Hotel Villa Enrica |
Na otoku Lipari sva večerjala v restavracijah, saj sva imela v hotelu rezerviran samo zajtrk. Hrana je za malenkost dražja kot pri nas. Za glavno jed za dva in steklenico vode sva v povprečju
odštela 30€. Glavna jed je količinsko precej manjša kot pri nas, ker Italijani na splošno dajejo poudarek še na hladne predjedi in sladice. Hrana je bila okusna, ampak nama nič posebnega.
Pri nas za tak denar ješ veliko bolje. Midva sva za njihove standarde sicer jedla res bolj skromno. Nekaj težav sva imela tudi z naročilom hrane, ker so bili meniji nekje samo v italijanščini. Vemo
pa, da angleščina ni njihova močna točka. Angleško govorijo le redki, izjema niso tudi mladi. V nekaterih restavracijah in hotelih znajo ampak daleč od tega, da bi bili vešči angleškega
jezika. Preden se odpravite na Sicilijo se naučite vsaj nekaj osnovnih italijanskih fraz drugače boste imeli nekaj težav s sporazumevanjem. V lokalih imajo nekje navado, da poleg pijače, ki jo naročiš,
na mizo prinesejo tudi različne prigrizke (od čipsa do kanapejčkov) in to zastonj.
 |
| zastonj prigrizki |
|
|
 |
| glavna jed |
Na otoku Lipari sva se kopala na plaži Cave di Pomice. Tam je zapuščen kamnolom, kjer so včasih kopali lehnjak. Plaža je zato prekrita z belim peskom. Midva sva tam našla
manjši zaliv za kopanje. Sama plaža je bila za naju manjše razočaranje, ker res ni bila urejena. Ostanki razpadajočega kamnoloma ležijo povsod, pa naju to niti ni toliko zmotilo kot umazana plaža.
Na plaži imajo postavljen nek kvazi barček par mizic in stolov in ležalnike s senčniki, ki so plačljivi. Za razliko od plaže pa je morje res čudovito in čisto. Vmes je večji pas
kristalno čiste vode. Na dnu je pesek, kjer ni niti ene alge. Skratka morje je res čudovito. Iz plaže se od daleč vidi tudi vulkan Stromboli iz katerega se vedno vali oblak dima. Otok Lipari sva prevozila
z avtom in se vmes navduševala nad neskončnimi razgledi na morje. Takih razgledov res ne vidiš vsak dan. Vredno ogleda!
 |
| Cave di Pomice |
 |
| razgled iz plaže (v ozadju del vulkana Stromboli) |
 |
kamnolom, kjer so kopali Lehnjak
|
 |
| plaža Cave di Pomice |
 |
zalivčki Cave di Pomice
|
Na otoku sva obiskala tudi plažo White beach, kjer sva imela manjšo nezgodo z
avtom. Namreč do plaže vodi pot, ki je iz drobnega peska, ki se ugreza nekje na pol poti. Kmalu sva ugotovila, da sva naredila napako, ker sva se zavedala, da z najinim avtom ne bova prišla nazaj na vrh. K sreči
je lastnik plaže vajen takih situacij zato nama je avto v enem poskusu, vzratno spravil do vrha. Res sva si oddahnila, hkrati pa bila zelo hvaležna, da nama je bil pripravljen pomagat. Ovinke je res poznal na pamet.
Na plažo se potem nisva vračala nazaj, ker so bili zaradi vetra res ogromni valovi in kopanje ni bilo mogoče. V tem primeru nama je hotelski bazen zelo ustrezal, ker sva se še vedno lahko kopala in uživala
v razgledu. Na otoku Lipari sva bila tri dni, kjer sva bolj poležavala, ker sva vedela, da morava nekaj energije prihraniti za Sicilijo. Eolski otoki so zanimivi zaradi njihove strukture, izvora in predvsem zaradi vulkanov,
ki so še vedno aktivni. Plaž je sicer bolj malo, ker so v večini strmi in skalnati. Otoke si splača ogledati z ladjo in priti do zalivov, kjer peš ni dostopa. Bivanje ne Eolskih otokih je primerno
za tiste, ki želijo bolj ležerno preživeti svoj dopust, ker ni tako veliko stvari, ki bi si jih lahko ogledali, razen seveda vulkanov in kakšnega muzeja.
 |
uživanje ob razgledih |
 |
| razgledna točka |
 |
| hotelski bazen |
Po izteku dopusta na otoku Lipari sva se končno s trajektom odpravila na Sicilijo. Hotel Capo dei Greci sva prav tako rezervirala preko turistične agencije Sonček. Lokacija hotela se nahaja
na vzhodu Sicilije, blizu turističnega mesta Taormina. Iz Milazza do Sant Alessio Sciulo sva se vozila uro in pol. Ob prihodu v hotel sva ostala odprtih ust, ker je hotel res ogromen. Lokacija je popolna, ker je odmaknjena
od turističnih mest, hkrati pa ponuja odličen razgled na morje. V hotelskem kompleksu se nahajata dva večja bazena in en manjši spa za katerega je potrebno posebej plačati vstopnino. Do hotelske plaže
vodita dvigalo in podzemen hodnik. Plaža je narejena iz gradbenega odra in ponuja odličen razgled na morje in njeno okolico. V okolici hotela se nahaja tudi večji amfiteater, kjer se poleti odvijajo različne
zabave in prireditve. Sobe so v redu, v primerjavi s prejšnjim hotelom pa malo slabše. Tukaj sva imela balkon s pogledom na morje. V tem hotelu sva se naknadno odločila, da vzameva še večerjo, ker
res nisva želela izgubljati časa z iskanjem ugodne restavracije. Nad večerjo sva bila oba razočarana, ker sva imela občutek, da jeva v menzi in ne v restavraciji hotela s štirimi zvezdicami. Izbira
hrane je bila slaba, sama hrana je bila pogosto hladna, slabo kuhana in brez okusa. Nisva gurmana niti izbirčneža ampak hrana res ni bila vredna denarja, ki sva ga plačala. Posledično sva oba imela nekaj težav z želodcem. S tem se nama je hotel zameril kljub temu, da sva bila z ostalimi stvari zadovoljna. Priporočava pa njegov obisk zaradi same lokacije, hrani pa bolje, da se izognete.
 |
| okolica hotela |
 |
| hotelska plaža |
 |
| hotelski bazen |
 |
Razgled iz balkona
|
 |
amfiteater
|
Na Siciliji sva si ogledala mesto Taormina, ki je resnično lepo. Med vožnjo po njenih ulicah imaš res občutek, da si prišel na Sicilijo. Ulice so res ozke, okolje je živahno
in precej prometno. Taormina je sicer turistično mesto tako, da je hotelov in penzionov tam res ogromno. Na vrhu Taormine je neka utrdba, ki ponuja najlepši razgled, ki sega celo do Catanie. Taormina je mesto, ki
je sicer dražje od povprečja. Midva v sam center mesta nisva zapeljala, ker je zelo prometno, parkinih mest pa zelo malo. Po ogledu Taormine sva se odpeljala na otoček Isola Bella. Otoček se nahaja pod
Taormino in združuje dva zaliva. Morje je res čisto, plaža je urejena in kar precej turistična. Na majhnem otočku, ki povezuje dva zaliva se nahajajo majhne jame za katere pa moraš odšteti
vstopnino. Midva si jih nisva ogledala, ker sva raje uživala v toplem morju. Skratka vredno ogleda.
 |
| Taormina (v ozadju vulkan Etna) |
 |
| razgled z vrha Taormine |
 |
| Isola Bella |
 |
| plaža na Isoli Belli |
Za naslednji izlet sva izbrala mesto Siracuza, ki se nahaja bolj na južnem delu Sicilije. Vožnja do tja traja približno uro in pol. V Siracuzi se nahaja arheološki park, kjer si lahko
ogledate grški teater, Dionizovo uho, grobnice in še veliko drugih zgodovinskih ostankov. Vstopnina za park znaša 10€, za tiste mlajše od 26 let pa 5€. Za parkirnino pri parku boste odšteli
3€ za cel dan. Park je res velik in urejen, kjer vidiš veliko zanimivih stvari. V mestu Siracuza se nahaja tudi bazilika Santuario della Madonna, ki je zanimiva zaradi svoje oblike in velikosti. Na poti proti hotelu
sva naredila še postanek v letoviškem mestu Letojanni. Mesto samo po sebi ni nič posebnega. Imajo sicer zelo urejeno riviero, kjer je čez dan zelo malo ljudi, restavracij in lokalov pa res ogromno. Podobno
zgleda tudi Messina, ki je v neposredni bližini najinega hotela.
 |
| Grški teater |
 |
| Dionizovo uho |
 |
| grobnice |
 |
bazilika Santuario della Madonna
|
Naslednja avantura na Siciliji naju je popeljala na vulkan Etna. Vožnja do Etne od najinega hotela traja približno eno uro. Najin prvotni načrt je bil obisk Etne vodeno, preko agencije.
Kasneje sva se zaradi vremena in časovnice premislila in se odločila, da greva raje sama. Receptorka nama je pokazala pot do Etne z avtom. Usmerila naju je do Refugie Sapienza (1900m), kjer sva tam parkirala avto.
Od tam naprej sva se z gondolo povzpela do 2500m in potem do 2900m z jeepom. Za gondolo, jeep in vodiča sva odštela 65€ po osebi. Na Etno se lahko povpneš tudi peš ali najameš vodiča do vrha
Etne. Midva sva zaradi Mihove noge izbrala lažjo opcijo, si pa želiva naslednjič obiskati tudi sam vrh Etne. Izlet na Etno je bila res posebna izkušnja, ker imaš občutek kot, da bi prišel
na Luno. Vse je črno, pusto, rastja pa je zelo malo. Na Etni sva si pogledala tri kraterje. Dva na višini 2900m in enega, ki se nahaja pri Refugio Sapienza za katerega ni potebno odšteti vstopnine. Vodič
nam je na vrhu razložil nekaj zanimivosti o Etni in kdaj so bili večji izbruhi lave. Ob hoji po kraterjih čutiš kako te pesek greje v noge, vidiš tudi dim, ki se kadi iz kraterjev. Nekaj teh manjših
imajo izkopanih, da se jih lahko dotakneš in čutiš vročino, ki jo oddajajo. Za na Etno priporočam, da se toplo oblečete in primerno obujete. Na vrhu Etne je 15 stopinj zato se prilagodite razmeram. Večina turistov tja hodi v sandalih, balerinkah in poletnih oblačilih - no to odsvetujem. :)
 |
| hoja okrog kraterjev - 2900m |
 |
| krater 2900m |
 |
| pikapolonica na Etni |
 |
v ozadju vrh Etne
|
 |
| Crateri Silvestri |
Na pohajkovanju po Siciliji sva si ogledala tudi nekaj mest, ki se nahajajo na vrhu gričev. Ti ponujajo neskočne razglede na morje in pokrajino. Zanimivost Sicilije je, da se večja mesta
nahajajo na vrhu gričev, kjer navadno stoji grad, samostan ali ruševine utrdb. Sama pokrajina Sicilije je izredno razgibana, a v notranjosti malo poseljena. Sicilijanci imajo žal večjo težavo tudi
s smetmi. V mestih, plažah in ob cestah jih je še posebej veliko. To pokvari celotno sliko Sicilije, kar je škoda, ker je pokrajina res čudovita.
 |
| razgled na Messino |
 |
| Sicilijanska pokrajina |
Zadnji dan na Siciliji naju je čakala dolga pot nazaj do letališča Palermo. Vožnja čez otok traja približno tri ure in pol. Letališče je tudi v Cataniji, precej
bližje nama. Midva sva naredila napako, ker sva imela namen dopustovati na zahodu Sicilije, zato sva imela letalske karte za Palermo. Kasneje sva ugotovila, da vzhod ponuja veliko več zato sva posledično spremenila
lokacijo. Če si želite ogledati isti del Sicilije kot midva, rezervirajte letalske karte za Catanijo, se boste izognili dolgim vožnjam. Edina prednost vožnje čez otok je sicer v tem, da vidiš celotno
pokrajino.
Na poti do letališča sva naredila še en postanek v mestu Enna, kjer sva si ogledala Castello di Lombardia. Velja za največji grad na Siciliji. Vstopnine za grad ni, ponuja pa res fenomenalen
razgled na ostanke gradu in pokrajino Sicilije.
 |
| razgledna točka (v ozadju mesto Enna) |
 |
| Castello di Lombardia |
 |
| ostanku gradu |
Ob prihodu na letališče Palermo sva najprej vrnila najin avto. Letalo do Trevisa je vzletelo ob 20.00 zvečer. Ker je imel let nekaj zamude sva na letališče v Trevisu prispela
okrog desete ure zvečer. S tem se je najino dopustovanje na Siciliji končalo. Polna novih vtisov in doživetij sva obnavljala dogodke in se oba strinjala, da se na Sicilijo še vrneva. Kljub vremenu, ki nama
je vsak dan prineslo dozo dežja, nisva bila razočarana, ker sva v desetih dneh doživela res veliko. Nisva želela pretiravati, ker te vožnja res utrudi tako, da sva si kakšen dan vzela malo pavze
in poležavala. Skratka doživela sva dopust, ki ga ne bova pozabila in ga priporočava vsem, ki so željni razgibanih potovanj.
Pomembne informacije za pot na Sicilijo:
- rent a car/vlak, če je možno ne s svojim avtom
- imej navigacijo
- pazi na promet, ker vožnja na Siciliji ni lahka
- pred odhodom se nauči nekaj osnovnih italijanskih fraz
- s seboj imej turistični priročnik
- izogibaj se velikih prometnih mest
- ne pričakuj veliko angleščine
- september je idealen za obisk Sicilije (ni gneče)
- bencinske črpalke so v večini samopostrežne
- meniji v restravracij niso angleški
- če greš na Etno se toplo obleči, tam je 15 stopinj
- najprej preveri kje boš spal, potem si rezerviraj letalske karte (Sicilija je velika)
Napisala: Nina Hribar